Tehniški predpisi in projektiranje 2017-06-21T15:44:47+00:00

Table of Contents

Tehniški predpisi in projektiranje

1. Delni izpit

1. Kaj je projekt, naštej nekaj definicij projekta

Projekt je sestavljen iz več aktivnosti (del, nalog) in ima naslednje značilnosti:

  • Projekt ima določen začetni in končni datum.
  • Ima natančno določen cilj (ali več ciljev).
  • Na koncu mora doseči določen rezultat (izdelek, storitev…)
  • Je enkratno in neponovljivo dogajanje.
  • Pri tem potrebujemo določene vire (čas, osebje, potrebno delo, finančna sredstva, material, oprema…)

Obstajajo še druge definicije za projekt, saj lahko vsak projektni menedžer skuje svojo. Projekt je:

  • izvedba zaporednega niza posameznih logično in vsebinsko povezanih nalog, ki ima vsaka svoj začetek in konec,
  • sistem predvidevanja in časovnega določanja aktivnosti v prihodnosti, ki sloni na rezultatih analitike,
  • sistem spreminjanja poslovne kulture vsakega zaposlenega v podjetju,
  • skupek namer in nalog, ki zahtevajo kadrovsko, tehnično, gospodarsko in časovno razmejitev od drugih namer in nalog, ob sodelovanju različnih organizacijskih enot v določenih, največkrat neponovljivih pogojih (E. Heinen),
  • dejavnost, pri kateri planirane aktivnosti natančno definiramo, jih časovno in vsebinsko izvajamo v okvirih dogovorjenih rokov, njihovo realizacijo neprestano nadzorujemo in usmerjamo, predvsem pa povečamo osebno odgovornost sodelujočih,
  • neskončna svoboda kreativnosti v fazi priprave in dosledno upoštevanje dogovorjenega v fazi izvedbe.

Projekti nastopajo na skoraj vseh področjih človeškega delovanja, na primer:

  • projektiranje in gradnja objektov,
  • načrtovanje proizvodnje, oziroma komercialnih aktivnosti,
  • oblikovanje novega izdelka,
  • promocija novega izdelka oziroma storitve na trgu,
  • vpeljevanje novih programov v izobraževanju, bančništvu, zdravstvu,
  • plasiranje novih investicij na industrijskih oziroma komercialnih trgih,
  • premikanje proizvodnih, oziroma storitvenih dejavnosti na nove lokacije, itd.

2.Naštej področja uporabe projektnega pristopa

  • Projektiranje in gradnja objektov
  • Proizvodnja
  • Oblikovaje
  • Novi izdelki
  • Premikanje proizvodov
  • Vpeljevanje novih programov

3. Naštej faze projekta glede na časovni potek

  • Inicializacija
  • Koncipiranje
  • Definiranje
  • Izvajanje

4. Opiši inicializacijo kot fazo projekta

  • Sam začetek na podlagi ideje ozirom želje.
  • Ideje se premisli (neuporabne se shrani, dobre se uporabi)
  • Ožji team

5. Opiši koncipiranje kot fazo projekta

  • Se izdela pred študija
  • Koncept
  • Cilji projekta
  • Čas
  • Predračun projekta

6. Opiši definiranje kot fazo projekta

  • Detajli
  • Izberejo se metode dela
  • Izbira sodelavca

7. Opiši izvajanje kot fazo projekta

  • Dobra izdelava plana
  • Podrobna izdelava
  • Operativno vzpostavitev projektne organizacije
  • Priprava za uporabo
  • Realizacija projekta

8. Naštej vrste projektov

Projekte največkrat razvrščamo glede na problematiko, ki jo obravnavajo. Tako grobo določimo tudi zahtevnost in trajanje posameznega projekta ter potrebna finančna sredstva. V nadaljevanju bomo predstavili najpomembnejše karakteristike naslednjih skupin:

  • Strateški projekti
  • Razvojno-raziskovalni projekt
  • Projekti poslovnih funkcij
  • Ciklični oziroma tipski projekt
  • Optimizacijski projekti
  • Investicijski projekti

9. Opiši strateški projekt

  • Najzahtevnejši (velike odločitve)
  • Kadrovsko politiko, trženje, razvojna vprašanja

Strateške projekte definira vodstvo podjetja. Z njimi izvajamo naloge na osnovi globalnih odločitev, ki težijo k uresničevanju vizije podjetja. Nanašajo se na proizvodni asortiman, simulacije poslovnih procesov, celovito obvladovanje stroškov, razvojna in ekološka vprašanja, kadrovsko politiko, strategijo trženja, sodelovanje s programsko sorodnimi podjetji v tujini …, torej na probleme, ki so povezani s celotnim podjetjem in njegovim poslovnim okoljem.
Strateške projekte vodijo direktorji posameznih poslovnih funkcij ali pomočnik direktorja za projektno vodenje. Neodvisno od tega, kdo je zadolţen za pripravo in izvedbo, mora imeti vsa potrebna pisna pooblastila direktorja, ki mu v okviru sklepa poslovodstva in vsebine potrjene osnovne projektne dokumentacije omogočajo sprejemanje ustreznih operativnih odločitev.

10. Opiši razvojno-raziskovalni projekt

  • Usklajeni s strategijo
  • Novi izdelki, nedefinirani

Razvojno raziskovalni projekti so usklajeni s poslovnimi strategijami podjetja in zagotavljajo njegovo rast in razvoj na področju informatike, kadrov, organizacije, oskrbe, trţenja ter ostalih poslovnih funkcij.
V to kategorijo uvrščamo tudi raziskovalne projekte za razvoj in uvajanje novih proizvodov. Njihova največja značilnost je začetna nedefiniranost, saj v pripravljalni fazi ne moremo natančno predvideti cilja oziroma doseţenega stanja ob koncu projekta. Končni rezultat in čas zaključka torej le predvidevamo, temu primerno nedorečena pa je tudi vsebina projektne dokumentacije. Cilje oblikujemo in dopolnjujemo med izvajanjem aktivnosti – odvisni so od vmesnih rezultatov. Strokovno tovrstne projekte označujemo s terminom stohastični (njihovo nasprotje so determinirani projekti).
Razvojne projekte vodijo direktorji poslovnih funkcij ali njihovi namestniki, raziskovalne pa strokovnjaki iz oddelka ali sluţbe za razvoj. Prav pri slednjih podjetja pogosto sodelujejo z različnimi razvojno-raziskovalnimi institucijami

11. Opiši projekt poslovnih funkcij

  • Definirajo proces, raziskava tržišča, računovodstvo
  • Izobraževanje, nabava, razvojni dobavitelj, sodelovanje

V to kategorijo uvrščamo vse projekte, ki jih pripravljamo in izvajamo na področju financ in računovodstva, komerciale, informatike, analitike ter v oddelku ali sluţbi za kadrovske zadeve. Omenjeni segmenti organizacijske strukture v vseh podjetjih delujejo na osnovi podobnih zakonitosti. Zato vam bo morda kateri od navedenih naslovov projektov (ki jih navajam za primer) precej domač in znan:

  • organizacija izobraţevanja in usposabljanje zaposlenih,
  • izločitev dejavnosti in zmanjševanje števila zaposlenih,
  • vzpostavitev sistema strokovnega spremljanja in usmerjanja zaposlenih,
  • priprava motivacijskega modela,
  • raziskava trţišča,
  • oblikovanje elektronskega trţenja,
  • zagotovitev intervencijskih dobav strateškim kupcem,
  • optimizacija transporta surovin,
  • organizacija sejemske predstavitve,
  • izvedba analize konkurenčnih podjetij,
  • uvedba novih računovodskih standardov,
  • posodobitev informacijskega sistema,
  • analiza in optimizacija komunikacijskih poti.

Projekte reţije vodijo strokovnjaki iz posameznih poslovnih funkcij, njihovi pomembni značilnosti pa sta precej nizki stroški in kratek izvedbeni čas.

12. Opiši ciklični oziroma tipski projekt

  • Ažurno stanje, datumi od začetka do konca
  • Odgovorna oseba

Ciklični oziroma tipski projekti so značilni predvsem za storitvena podjetja, izvajamo pa jih tudi v delovnih okoljih, kjer:

  • se naloge sicer ponavljajo, vendar vsakič v malce drugačni obliki,
  • je za izvedbo zelo pomembno časovno terminiranje,
  • podobne naloge opravljajo različne osebe ali različno sestavljene delovne skupine,
  • ţelimo zagotoviti aţurno spremljanje porabe finančnih sredstev in doseţenih učinkov.

Za ciklične projekte so značilni modeli z vpisanimi nalogami, za vsako izmed njih pa pred zagonom vpišemo še datume začetkov in zaključkov, število planiranih delovnih ur (v primerih, ko za izvedbo naloge planiramo manj ur, kot jih je na voljo glede na planirano število dni) ter ime in priimek odgovornega nosilca.

13. Opiši investicijski projekt

  • Izvedba na ključ
  • Investitor/dobavitelj komunicira izključno o interesih podjetja

Vsaka omenjena kategorija projektov ima svoje posebnosti, vendar med vsemi najbolj izstopajo investicijski projekti. Najprej zato, ker mnogi med njimi za svojo uresničitev zahtevajo angaţiranje visokih finančnih sredstev, zaradi česar jih lahko okarakteriziramo kot projekte z najvišjo stopnjo tveganja.
Drugi razlog je v tem, da mora skupina zaposlenih, ki take projekte pripravlja, obvladovati zelo širok spekter znanj: od osnovnih znanj o projektnem vodenju do obvladovanja področij gradbeništva, prava, komunikologije, upravnih zadev, financ … Investicijskih projektov torej ne pripravlja le vodja projekta, temveč izbrana skupina strokovnjakov. Pri večjih projektih projektni tim ţe na začetku postopka v celoti ali pa vsaj delno profesionaliziramo. Če strokovnjakov z ustreznim znanjem in izkušnjami v podjetju ni, investicijski projekt pogodbeno pripravi in izvede zunanje podjetje, specializirano za področje tako imenovanega investicijskega inţeniringa. Tretjo pomembno razliko določajo planirana dela in naloge, ki so pri večini investicijskih projektov povezani z najrazličnejšimi gradbenimi posegi in na ta način s pridobivanjem potrebne upravne dokumentacije (priglasitev del, lokacijska dokumentacija, gradbeno dovoljenje …). Omenjeni postopki so natančno določeni v zakonu o gradnji objektov, v pravilniku o projektni in tehnični dokumantaciji (velja za zasebna podjetja) in v uredbi o enotni metodologiji za izdelavo programov investicijskega značaja (velja za javna podjetja in proračunske porabnike). Zaradi omenjenih dejstev je priprava predloga za izvedbo investicije precej dolgotrajen in zapleten proces, ki ga izvajamo v dveh stopnjah. Na prvi stopnji na osnovi ideje ali osnovne zamisli pripravimo osnovno projektno dokumentacijo, na drugi pa jo po potrditvi na poslovodstvu podjetja dopolnimo z vsemi potrebnimi upravnimi dovoljenji, gradbeno projektno dokumentacijo, različnimi študijami in finančnimi konstrukcijami obravnavanih variant. Manjše investicijske posege planiramo in izvajamo v časovno neprekinjenem procesu, večje pa zaradi visokih finančnih obremenitev največkrat planiramo v enem, izvajamo pa na osnovi letnega poslovnega načrta v naslednjem letu.
Poleg standardne organizacijske strukture pri investicijskih projektih izstopata:

  • investicijska koordinacija in
  • investicijski inţeniring.

Investicijsko koordinacijo sestavljajo:

  • vodja projekta,
  • član projektnega tirna, ki je odgovoren za vsebinski del projekta oziroma investicije,
  • strokovni sodelavec projektnega tima, ki je odgovoren za področje financ in ekonomike, in
  • strokovni sodelavec projektnega tima, odgovoren za izvedbo nabavne funkcije.

Investicijski inţeniring pa prevzema vlogo zunanjega projektnega tima, ki ga podjetje »najame« za čas priprave in izvedbe projekta. Pri tem je treba poudariti, da v takšnih primerih v pogodbi določimo tako imenovano izvedbo »na ključ« in posvetimo posebno pozornost določitvi obveznosti ene in druge pogodbene stranke. Posebej pomemben je člen, v katerem določimo, da investicijski inţeniring z zunanjim izvajalcem in/ali dobaviteljem komunicira izključno v skladu z interesi in zahtevami našega podjetja.

Kljub vsem navedenim razlikam pa investicijske in optimizacijske projekte krasi in povezuje izjemno uporabna lastnost, ki jo lahko zelo koristno izkoristimo v podjetjih s tako imenovanimi sezonskimi vrhunci aktivnosti oziroma v podjetjih, katerih rezultati poslovanja so odvisni od recesij ali konjunktur na trţišču. V času konjunkture podjetje posluje z dobičkom, ki ga vlaga, na primer, v posodobitev proizvodnje; pripravljene in ţe potrjene osnovne projektne dokumentacije investicijskih projektov, ki smo jih v času recesije in prehodnega obdobja pripravljali in začasno »zamrznili«, ponovno aktiviramo. S postopnim prehodom v obdobje recesije se plačilna sposobnost podjetja zmanjšuje, v ospredje pa vse bolj prihajajo izvedbe optimizacijskih projektov. Njihovo število (v fazi izvedbe) je najvišje prav ob najmanjših moţnostih investiranja.

14. Kako je definiran projektni menedžment

• Projektni menedžment lahko definiramo kot upravljanje in vodenje osebja, potrebnega dela, materiala, časa in denarja, da bi zaključili projekt pravočasno, s predvidenimi stroški in pri tem dosegli zastavljene cilje. Pri tem moramo paziti, da projekt vodimo metodološko in ekonomsko korektno, v skladu z veljavnimi predpisi in zakonodajo.

15. Katere faze vsebuje projekt, opiši jih

Uspešen projekt, ki je voden z ustreznim projektnim pristopom, vsebuje tri faze:
1. Planiranje določa kaj je treba storiti, da bi zaključili projekt. To vključuje indentifikacijo posameznih aktivnosti in potrebnih virov. Sledi izdelava plana aktivnosti v logičnem zaporedju, ki ga lahko prikaţemo grafično kot mreţni diagram projekta.
2. Časovna razporeditev (scheduling) določa kdaj morajo biti posamezne aktivnosti izvedene. Ta faza predvideva tudi skupni čas, ki je potreben za projekt. Natančno določa roke, kdaj se morajo posamezne aktivnosti začeti in kdaj končati.
3. Kontroliranje (monitoring, tracking) napredka projekta, medtem ko se izvaja. Pri tem analiziramo določene pokazatelje ter ustrezno reagiramo s korektivnimi akcijami. Ta faza vključuje tudi poročanje o stanju projekta

16. Naštej in opiši metode projektnega menedžmenta

Pri vodenju projektov v praksi uporabljamo nekatere metode, ki pomembno vplivajo na rezultate projektov:
1. Minimiziranje stroškov: To je postopek, ki zmanjšuje čas, potreben za zaključek projekta, pri čemer bi nastopili kar najmanjši dodatni stroški.
2. Določanje virov: Določimo vire, ki so potrebni za posamezno aktivnost. Sem štejemo osebje, potrebno delo, stroške, opremo in material.
3. Izravnava virov: To je metoda za časovno razporeditev vseh aktivnosti projekta, pri čemer ţelimo posamezne (predvsem človeške) vire razporediti čim bolj enakomerno, da ne pride do velikih konic v določenih kritičnih obdobjih, saj vemo, da je hitra prerazporeditev ljudi od vseh virov najbolj problematična.

17. Kaj so dejavnosti v projektu in kakšne so njene lastnosti

• Dejavnost je proces, da se projekt pomikal k koncu iz nižje stopnje na višjo stopnjo.
• Ponazarja se jo z usmerjenimi puščicami, katere njena dolžina ne pove časa trajanja.

Dejavnosti so posli, ki jih je treba opraviti v projektu, pot ki jo je trebe opraviti, definirati začetni in končni termin

18. Kaj so viri v projektu in kako jih delimo

• Viri so sredstva, ki so nujno potrebni, da projekt lahko zaključimo.
 Živi viri (delavci)
 Predmeti dela (žeblji)
 Finančna sredstva
 Sredstva dela (stroji orodja)

Vir je vse kar je potrebno za izvajanje posamezne dejavnosti
Živo delo, žive kapacitete, to so delavci oz. izvajalci
Sredstva dela ali mrtve kapacitete, stroji, orodja
Predmet dela
Finančna sredstva

19. Katere upravljalske funkcije zajemajo metode projektnega vodenja

Projektni menedţment se je razvil kot pomembna in samostojna podjetniška praksa od leta 1981 naprej, za kar ima velike zasluge Project Management Institute (PMI). Le-ta je razvil certificiran izobraţevalni program, ki vsebuje 9 najpomembnejših menedţerskih funkcij:
1. Upravljanje področja (obsega) projekta kontrolira projekt z vidika njegovih ciljev, namena in obsega s strani naročnika projekta.
2. Upravljanje stroškov zahteva finančni nadzor projekta, ki se izvaja s pomočjo zbiranja in analiziranja podatkov ter izdelave finančnih poročil.
3. Upravljanje s časom je planiranje, časovno razporejanje in kontroliranje projekta, da bi drţali zastavljeni končni rok. (Upravljanje stroškov in časa sta najbolj bistvena v projektnem menedţmentu, zato jima je potrebno posvetiti največjo pozornost.)
4. Upravljanje s človeškimi viri zajema vodenje in koordiniranje ljudi, ki so vključeni v projekt.
5. Upravljanje komuniciranja vzdrţuje informacijski tok, ki teče med člani projektnega tima in menedţmentom in s tem pripomore k učinkovitemu zaključku projekta.
6. Upravljanje kvalitete je zagotavljanje standardov kakovosti posameznih faz projekta. 7. Upravljanje z nabavnimi pogodbami vključuje izbor, pogajanja in plačevanje dobaviteljev materiala, opreme in servisnih storitev.
8. Upravljanje z rizikom se ukvarja s stopnjo negotovosti projekta v danih pogojih, ki jo lahko ocenimo glede na znanje in izkušnje, ki jih imamo.
9. Upravljanje integracije projekta zagotavlja, da so posamezne funkcije projekta med seboj koordinirane.

20. Opiši GANTTOGRAM

Najbolj pogosta in običajna funkcija projektnega menedţmenta je prav planiranje in časovna razporeditev projekta. Tehnika planiranja projekta razdeli projekt v posamezne skupine med seboj odvisnih del (nalog, aktivnosti), da bi dosegli ţelen cilj. Pri planiranju največkrat uporabljamo grafične metode, npr. Ganttogram. To je diagram, kjer nam x-os predstavlja trajanje aktivnosti (v časovnih enotah), y-os pa mnoţico aktivnosti. Ganttogram nam prikazuje medsebojno odvisnost posameznih aktivnosti in njihovo trajanje.

• Ganttogram je tabela, ki ima vodoravno razporejen čas trajanja ter navpično dejavnost, ki nam pove dejavnost, ki se odvija v določenem trenutku. Pove nam vse potrebne informacije o dejavnosti, kdaj se začne, kdaj konča, zaporedje opravil itn…

21. Naštej omejitve GANTTOGRAM-a

-Mrežni diagram nesme biti preveč kompliciran
-Nesme biti preveč natančno planiranje projekta

Ganttogram pa ne omogoča vpogleda v nekatere bistvene podatke za planiranje in časovno razporeditev projekta, kot so npr.:
• Katere aktivnosti oz. njeni deli se lahko odvijajo vzporedno?
• Katere aktivnosti se morajo končati prej, preden se začnejo odvijati druge?
• Katere aktivnosti so prioritetne, ker bi njihova zakasnitev povzročila zamudo celotnega projekta?
• Ali imajo katere od aktivnosti moţnost alternetive (drugačnega začetka oz. konca) ter koliko je teh alternativ?

22. Naštej prednosti projektnega vodenja in omejitve pri mrežnem planiranju

• Prednosti
 Jasna slika obsega
 Odgovornosti projekta
 Profesionalni razvoj
 Prava izbira metode
 Zanesljiva pomoč
• Slabosti
 Ne sme biti preveč kompliciran
 Ni priporočljivo prepogosto planiranje
 Izguba časa pri majhnih projektih (nezahtevnih)

Da bi bili uspešni s tehnikami projektnega menedţmenta, je neobhodno potrebna podpora vseh ravni menedţmenta, posebno najvišjega. Takšno vodenje zahteva od projektnega tima veliko vloţenega dela, njegovo pripadnost in sodelovanje. Prednosti so naslednje:
• Dobimo jasno sliko obsega in vsebine projekta, zato je komunikacija enostavna in nedvoumna. Jasne so odgovornosti v projektu.
• Je zanesljiva pomoč za nove ljudi pri seznanitvi s podrobnostmi projekta.
• Člane projektnega tima spodbuja k odgovornosti za njihove naloge.
• Je odlična pot za razmejitev odgovornosti med posameznimi glavnimi področji, kot tudi pri vlogi posameznika.
• Omogoča zgodnje in takojšnje korektivne akcije zaradi spremenjenih pogojev in nepredvidenih okoliščin, v katerih se projekt nahaja. Pomaga tudi pri izbiri metod in strategij s pomočjo grafičnih prikazov in računalniških orodij.
• Zagotavlja profesionalni razvoj kadrov v projektnem timu, ker so le-ti aktivno udeleţeni in se s tem nenehno izobraţujejo.

Obstajajo pa tudi nekatere omejitve, ki preprečujejo, da bi se izrazile prej naštete prednosti:
• Mreţni diagram projekta ne sme biti preveč kompliciran. Potrebno je vpeljati določene poenostavitve, da bi se tako izognili nesporazumom v komunikaciji.
• Prepogosto preplaniranje projekta ni priporočljivo, niti gospodarno. Izdelava spremembe mreţnega diagrama včasih zahteva več napora in časa kot pa, če bi takšno spremembo tolerirali.

23. Naštej glavne cilje pri projektiranju

Planiranje projekta se prične z določanjem ciljev, ki jih največkrat dobimo z direktivami višjega mendţmenta. Ti cilji običajno vključujejo naslednje informacije:
– Kdaj naj se projekt začne
– kdaj naj bo projekt končan,
– predvidena finančna sredstva (velikost budţeta) za projekt,
– pričakovani rezultati.

Ko so cilji postavljeni, začnemo identificirati aktivnosti (dela, naloge), ki so potrebne, da bi zaključili dani projekt. Uporabna tehnika, ki nam omogoča organizirati to fazo, je razčlenitev strukture posameznih del (Work Breakdown Structure – WBS). Zadnja faza je izdelava grafičnega mreţnega diagrama, ki postavlja omenjene aktivnosti v logično zaporedje, da bi s tem pridobili jasno sliko projekta. Obstaja več metod in oblik grafičnih diagramov, vse pa imajo isti namen: uskladiti mnenja planerjev o tem, kaj morajo storiti vse, v projekt vključene osebe.
Ena od tehnik je metoda kritične poti (Critical Path Method – CPM). Pri tej metodi moramo spoznati nekatere pojme kot so: dogodki, aktivnosti, navidezne aktivnosti, … Vsako aktivnost predstavlja ena puščica. Zaporedje puščic predstavlja potek projekta od začetka do konca. Načelno ima vsak projekt eno začetno in eno končno točko. Dotikališča posameznih puščic se imenujejo dogodki. Ti so oštevilčeni, da lahko označimo vsako aktivnost v projektu.
Kako poteka planiranje po korakih, bomo najbolje prikazali z realnim (seveda poenostavljenim) projektom iz prakse. Izbral sem projekt Osvajanje novega izdelka, ker vključuje mnoţico aktivnosti, ki vkjučujejo različne oddelke: marketing, razvoj, tehnologijo, proizvodnjo in finance in različne vire.

24. Opiši fazo planiranja, katere korake vključuje, opiši jih

Faza planiranja je največkrat najbolj dolgotrajna od vseh na določenem projektu, vendar porabljeni čas se obrestuje. Kajti, če smo planiranje izpeljali korektno, smo lahko prepričani, da smo osvojili večino specifičnega znanja, ki je potrebno za izpeljavo in vodenje tega projekta.
Faza planiranja vključuje naslednje korake:
1. Določitev ciljev.
• Postavimo glavne cilje, kot so: datum začetka in konca projekta, finančna sredstva, rezultat projekta, … Le-ti so običajno odraz nekih direktiv, oz. planov najvišjega
vodstva.
• Spisek podciljev ali mejnikov (milestones). To so pomembni dogodki, ki se morajo zgoditi znotraj predvidenih časovnih okvirov.
• Določimo potrebne delavce ali oddelke, ki bodo opravili vse aktivnosti na poti do končnega cilja. Te skupine ljudi morajo biti znane ţe zgodaj v fazi planiranja, najbolje ţe takrat, ko postavljamo cilje.
2. Izdelava plana.
Spisek aktivnosti (del), ki morajo biti izvedene, do doseţemo cilj.
Izdelamo razčlenitev strukture posameznih del (Work Breakdown Structure – WBS). Grupiramo aktivnosti glede na naravo dela med oddelke, ki so odgovorni za njihovo izvedbo.
Skiciramo aktivnosti, da bi določili njihove medsebojne odvisnosti.
Določimo, katere aktivnosti so pred drugimi, oz. katere se morajo izvesti po predhodnih.
Določimo, katere aktivnosti se lahko odvijajo vzporedno.
3. Konstrukcija grafičnega mreţnega diagrama projekta. (Ta korak bomo podrobneje opisali na primeru.)
4. Ocena trajanja aktivnosti v grafičnem mreţnem diagramu.
5. Ocena stroškov osebja / potrebnega dela, ki nastane pri vsaki aktivnosti

25. Opiši lastnosti dejavnosti v projektu, kaj je dogodek

• Lastnosti dejavnosti
 Traja določen čas
 Ima začetni in končni dogodek
 Povezuje dva in samo dva dogodka
 Za začetek so potrebni viri
• Dogodek je, ko se neka dejavnost začne ali konča.

Elementi mreţnega plana so:
• dejavnosti (tasks/activities): Dejavnost je proces, ki se mora opraviti, da bi se na poti h končnemu cilju projekta prešlo z neke niţje stopnje na naslednjo, višjo stopnjo.
• dogodki (events): Dogodek je stanje, ki nastopi, ko se neka dejavnost začne ali konča. Z istim dogodkom se lahko začne ali konča več dejavnosti. Med dvema zaporednima dogodkoma pa lahko poteka samo po ena dejavnost
Dogodki so lahko začetek projektiranja, konec projektiranja, začelo se je naročanje materiala,…

Označevanje elementov v mreţnem planu:
i – začetni dogodek
j – končni dogodek
(i-j) – dejavnost
A – opis dejavnosti
ti-j – čas trajanja dejavnosti
V mreţnem planu se dejavnosti ponazarjajo s puščicami, ki so usmerjene v smer razvoja dejavnosti. Pri tem dolţina puščice ni sorazmerna času trajanja dejavnosti. Ob puščici lahko napišemo nekatere podatke o dejavnosti (opis dejavnosti, vire, ki so mu dodeljeni, čas trajanja).
Pri projektu se lahko včasih pojavi tudi dejavnost, ki ne zaseda nobenega vira, potrebuje pa samo čas (npr. sušenje barve, ohlajanje obdelovanca, strjevanje betona ipd.).
V nekaterih primerih pa potrebujemo zaradi zagotavljanja pravilnega logičnega zaporedja v mreţnem diagramu, tudi navidezne (fiktivne) dejavnosti, ki ne zasedajo nobenega vira niti nimajo časa trajanja. Take dejavnosti označujemo s črtkano črto.
Dogodke v mreţnem planu, orientiranem na dejavnosti, prikazujemo z oštevilčenimi krogi na začetku in koncu dejavnosti. Dogodek na koncu dejavnosti ima zmeraj večjo številko, kot jo ima dogodek na začetku dejavnosti.
Kontrolne točke v projektu so posebej pomembni dogodki, ki jih imenujemo mejniki (milestones) in jih postavimo v mreţnem planu tam, kjer so odločilni dogodki za nadaljnje izvajanje projekta.
Pri risanju dogodkovnega mreţnega diagrama veljajo naslednja pravila:
1. Vsaka dejavnost se mora začeti in končati z dogodkom.
2. Če se neka dejavnost ne more pričeti, dokler ni končana predhodna dejavnost, se obe dejavnosti postavita v zaporedje, pri čemer končni dogodek predhodne dejavnosti postane identičen začetnemu dogodku naslednje dejavnosti.
3. Če je začetek neke dejavnosti pogojen z zaključkom več predhodnih dejavnosti, potem imajo vse te dejavnosti skupen končni dogodek, ki je identičen začetnemu dogodku naslednje dejavnosti.

26. S kakšnimi grafi se bomo ukvarjali

Priloţimo lahko dogodkovni mreţni diagram, aktivnostni mreţni diagram, Ganttogram ali Tracking – Ganttogram. Pomembne ter kritične aktivnosti in dogodke posebej označimo.

27. Opiši determenistične in stohastične metode obravnavanja projektov

Pri determinističnem planiranju uporabljamo za izračun posamezne normative (časa, materiala, stroškov), s pomočjo katerih določimo potrebne vire.
Za stohastično planiranje so značilne razne metode, s katerimi ocenimo pribliţne količine virov, ki so potrebne za nek proizvodni proces. Te metode uporabljamo takrat, ko je zelo teţko natančno določiti normative ali pa bi bili stroški študije časov in dela preveliki za nek proizvodni proces (predvsem za posamično in maloserijsko proizvodnjo).

28. Naštej metode pri konstruiranju mrežnih planov

CPM – Critical path method
PERT – Program evolution and review technique
MPM – Metra potential method
GERT – Graphical evolution and review tehnique

29. Naštej in opiši faze dela pri mrežnem planiranju

-Analiza strukture projekta
-Analiza časa (čas trajanja)
-Analiza virov (dela, stroji)
-Analiza stroškov (posamezni stroški dela projekta)
-Optimizacija zasedbe virov (uskladimo časovni potek)

30. Naštej, skiciraj in opiši pravila za risanje mrežnega diagrama

• Zaporedni dogodek

• Združenje

• Ločenje

• Dva dogodka hkrati ne smeta biti (potrebna navidezna dejavnost)
• Križno

• Vzporedni potek

• Dogodek gre lahko le iz konca oziroma začetka dogodka ne pa v sredini.

• Poti nazaj ni!

• Preglednost

– Zaporedja dogodkov si sledijo
– Iz večih dogodkov gre lahko samo v enega
– Iz enega gre lahko v več dogodkov
– Narediti moramo navidezno pot oz. navidezno dejavnost
– Nazaj ne poteka nobena dejavnost

31. Naštej 5 osnovnih pravil za risanje mrežnega diagrama

– Vsak potreben dogodek oz. dejavnost mora biti v mrežnem planu prikazan
– Vsaka dejavnost se začne lahko šele, kos oe dogodi dogodek, ki omogoča njen začetek
– Vsaka se sme razdeliti na več dejavnosti oz. projekt na podprojekte
– Noben dogodek se ne more dogoditi pred zaključkom vseh dejavnosti, ki vodijo k njemu
– Katerikoli dogodek se lahko dogodi samo enkrat

• Dejavnost se lahko začne, ko se zaključi dejavnost, ki omogoča njen začetek
• Noben dogodek se ne more dogoditi pred zaključkom vseh dejavnosti
• Vsak dogodek se lahko dogodi samo 1x
• Vsaka dejavnost se sme razdeliti na več manjših dejavnosti
• Vsak dogodek oz dejavnost mora biti prikazana v mrežnem diagramu

32. Naštej in opiši štiri osnovne povezave med aktivnostmi in jih skiciraj

– Finish to start
– Start to finish
– Finish to finish
– Start to finish

• Finish-to-Start: Naslednik se lahko začne šele, ko je končan predhodnik. Npr.: Tiskanje poročila lahko izvedemo šele, ko je le-to napisano.
• Start-to-Start: Naslednik se ne sme začeti, dokler se ne začne predhodnik. Npr.: Ravnanje betona se ne more začeti prej, dokler se na začne zalivanje z betonom, vendar se obe aktivnosti lahko izvajata istočasno! To imenujemo prekrivanje aktivnosti.
• Finish-to-Finish: Zaključek predhodnika omogoča (pogojuje) zaključek naslednika. Npr.: Kontrola električne inštalacije se ne more končati prej, dokler se ne konča polaganje ţic, vendar se obe aktivnosti lahko izvajata istočasno!
• Start-to-Finish: Začetek predhodnika določa konec naslednika. V projektu se taka povezava imenuje »Just-in-time«. Npr.: Če se mora določena aktivnost končati pred nekim pomembnim rokom (mejnikom ali zaključkom projekta), ni pa vaţno kdaj, samo, da je zaključena do roka, se mora naslednik končati »Just-in-time« glede na predhodnika.

33. Kaj je kritična pot v mrežnem diagramu

CPM – critical path method
Kritična pot je dejavnost, kjer ninobene rezerve zato je tej dejavnosti potrebno posvetiti posebno pozornost

34. Kaj je pomičnost v mrežnem diagramu

• Pomičnost pomeni, da imamo za dogodek na razpolago več časa kot ga je za to potrebno.

35. Kako določimo najzgodnejše čase začetkov posamezne dejavnosti

• Da začnemo na začetki in po vseh poteh seštevamo čase trajanja dogodkov. Pri združenju dogodkov uporabimo največjo možno število časa, pri seštevkih.

36. Kako določimo najpoznejše zaključke posamezne dejavnosti

Najpoznejše zaključke dejavnosti pa določimo da gremo v obratni smeri dejavnosti (od konca proti začetku) in odštevamo čase. Enako je pri združenju le da v tem primeru uporabimo najmanjšo možno število. Ko pridemo do prvega dogodka moramo z odštevanjem dobiti 0.

37. Opiši metodo PERT, s kakšnimi projekti se ukvarja

• Metoda deluje na treh različnih časih in ocenah časov, iz katerih dobimo Gaussovo krivuljo. Uporablja se optimistični, pričakovani ter pesimistični čas. Ukvarja se predvsem z stohastičnimi projekti, pri katerih točen čas trajanja zelo težko določimo.

38. Naštej stroške posameznih virov v projektu

• stroški dela strojev in naprav, kjer je cena običajno določena na časovno enoto dela stroja,
• stroški potrošnega materiala (orodja, delovni pribor, osebna varnostna oprema ipd.) in energije,
• stroški vgrajenega materiala,
• stroški živega dela, ki so običajno določeni na časovno enoto za posamezno vrsto delavcev,
• stroški tujih storitev,

39. Naštej indirektne stroške projekta

• Indirektni stroški s časom linearno naraščajo za posamezno dejavnost, dočim se direktni stroški pri krajšem času izvajanja dejavnosti lahko zmanjšujejo, nakar pa se lahko, če je čas predolg, spet začnejo povečevati

40. Kako se izračunajo skupni stroški za posamezno dejavnost in za celoten projekt

• Za posamezno dejavnost je potrebno določiti vse viri in stroški, ki se bodo pojavili v tej dejavnosti. Stroške, ki so odvisni od časa jih pomnožimo s časom trajanja dejavnosti in tako vse stroške seštejemo in dobimo skupni strošek za posamezno dejavnost.
• Za celoten projekt pa seštejemo stroške posamezne dejavnosti.

41. Nariši diagram skupnih stroškov v odvisnosti od časa, označi in opiši vrednosti

 

42. Nariši in opiši krivuljo kumulativnih stroškov

 

 

2. Delni izpit

1. Naštej in opiši stile vodenja projekta

• Ne sistematiziran stil vodenj
 Razdrobljeno vodenje
 Svobodno
 Brezosebno

• V delo in zadovoljstvo delavcev usmerjeno vodenje
 Vodenje umerjeno k delovnim nalogam
 K dobremu počutju
• Situacijski model vodenja
 Se prilagaja situaciji skupine

2. Naštej in opiši lastnosti neorganizirane skupine in lastnosti in značilnosti tima

• Lastnosti neorganizirane skupine
 Organizirani iz administrativnih razlogov
 Ne poznajo ciljev želijo usmeriti pozornost nase
 Oteženo sporazumevanje tima
 Onemogočena polna uporaba znanja
 Pogosti konflikti
 Ne zaupanje ciljev
• Lastnosti tima
 Si zaupajo
 Imajo skupni cilj
 Prispevajo svojo izvirnost svoje ideje
 Konflikt je normalna stvar, rešitev poveže člane med seboj
 Cilj je vedno uspešnost tima
 Odprto in pošteno komuniciranje

3. Kako grafično prikažemo zaporedje operacij v proizvodnih procesih (nariši primer)

 

4. Napiši področja uporabe Zakona o graditvi objektov

• Ureja pogoje za graditev objektov
• Določa bistvene zahteve
• Predpisuje način in pogoje za opravljanje vseh dejavnosti
• Ureja inšpekcijsko nadzorništvo
• Določa sankcije za prekrške

5. Kaj je objekt, stavba, gradbeni inženirski objekt, objekt z vplivi na okolje, zahtevni objekt, manj zahtevni objekt, enostavni objekt, pomožni objekt, začasni objekt?

• Objekt je stavba, ki je povezana s tlemi
• Objekt z enim ali več prostori
• Objekt namenjen materialnim in duhovnim potrebam
• Objekt za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna (lakirnice, kurilnice)
• Objekt, ki je višji od 10m in presega 5000 m3 skupne prostornine
• Stavba, ki ni višja od 10m in ne presega 5000 m3 skupne prostornine
• Konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje preverjanja.
• Objekt, ki izboljšuje bivalne pogoje ter kmetijstva po lastni potrebni
• Montažni objekt iz lahkih materialov

6. Katere bistvene zahteve mora izpolnjevati gradbeni proizvod?

• Pogoji za projektiranje
• Razredi gradbenih materialov in proizvodov
• Način izvajan gradnje
• Način ugotavljanja skladnosti

7. Naštej in opiši udeležence pri graditvi objekta

• Investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta
• Projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju
• Izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gradbena dela
• Nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora
• Revident je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri reviziji pri projektne dokumentacije

8. Katere vrste načrtov sestavlja projektna dokumentacija?

• Načrt arhitekture
• Načrt krajinske arhitekture
• Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti
• Načrti električnih inštalacij in električne opreme
• Načrti telekomunikacij
• Načrti izkopov in osnovne pod gradnje za podzemne objekte
• Geodetski načrti
• Tehnološki načrti

9. Naštej projektno dokumentacijo glede na namen uporabe

• Idejno zasnovo (IDZ)
• Idejni projekt (IDP)
• Projekt za pridobitev gradbenega dovoljena (PGD)
• Projekt za razpis (PZR)
• Projekt za izvedbo (PZI)

10. Katere podatke mora vsebovati glava risbe?

• Naziv objekta, na katerega se nameravana gradnja nanaša
• Ime oz naziv investitorja
• Vrsto projekta v katerega spada risba
• Vsebino risbe
• Merilo
• Ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega projektanta, ki je izdal risbo
• Ime oz naziv projektanta
• Številka risbe
• Datum izdelave risbe
• Prostor za evidentiranje sprememb

11. Katere dokumente mora vsebovati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

• Vodilna mapa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
• Zbirno projektno poročilo
• Grafični prikaz skladnosti s prostorskimi akti
• Grafični prikaz vplivnega območja objekta
• Pričakovani vpliv objekta na okolico v zvezi z mehansko odpornostjo in stabilnostjo, z varnostjo pred požarom, s higiensko in zdravstveno zaščito, z varnostjo pri uporabi, z zaščito pred hrupom, z energijo in ohranjanjem toplote
• Lokacijski podatki v projektu za PGD
• Opis in grafični prikaz gradbene parcele
• Dokazna dokumentacija v projektu za PGD

12. Naštej in opiši nekatere od temeljnih zakonov tehnične zakonodaje

• Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS) – Ur.1. RS 59/99
• Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP) – Uri. RS 23/99
• Zakon o standardizaciji (ZSta-l) – Uri. RS 59/99
• Zakon o akreditaciji (ZAkr) – Uri. RS 59/99

13. Kaj je tehnični predpis in kaj tehnična specifikacija?

• Tehnični predpis je torej predpis, ki določa lastnosti proizvoda in z njim povezanega postopka in načina proizvodnje. V zvezi s tem lahko vključuje ali izključno obravnava tudi izrazje, simbole, pakiranje, deklariranje in označevanje.
• Tehnična specifikacija je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.

14. Opiši usklajevanje slovenske tehnične zakonodaje z evropsko

• Slovenija mora kot članica Evropske zveze svojo zakonodajo prilagoditi zakonodaji EU, če hoče delovati kot njena polnopravna članica. Ta proces usklajevanja zakonodaje imenujemo proces harmonizacije. Za polnopravno članstvo v EU mora država članica uskladiti nacionalno zakonodajo s primarno in sekundarno zakonodajo EU.
Primarna zakonodaja
-pogodbe,
• Maastrichtska pogodba o Evropski uniji,
• Amsterdamska pogodba o demokratični Evropi,…
-sporazumi:
• Evropski sporazum o pridružitvi
• Schengenski sporazum o mejah v EU,…
-akti,
-konvencije.
Sekundarna zakonodaja
-direktive (smernice), ki so obvezne,
-predpisi (regulations), ki so obvezni,
-sklepi (decisions),ki so obvezni za naslovnika,
-priporočila (recommendations), ki niso obvezna,
-mnenja (opinions), ki niso obvezna.

15. Naštej in opiši cilje in prednosti standardizacije in tipizacije

• Standardizacija
-hitra zamenljivost posameznih delov,
-omogočanje sestavljivosti različnih proizvodov,
-zmanjšanje obsega različnih elementov, kar nam omogoča množinsko proizvodnjo in
specializacijo tovarn,
-skrb za varnost proizvodov, uporabnikov in širšega okolja,
-večja kvaliteta proizvodov,
-pocenitev proizvodov in enostavnejše vzdrževanje,
-postavljanje enotnih in nedvoumnih definicij ter enotnih metod za preskušanje
• Tipizacijo lahko izvajamo pri:
-obstoječi proizvodnji, kjer skušamo omejiti proizvodni program na najuspešnejše proizvode,
-pri načrtovanju novih proizvodov, kjer že vnaprej ustvarjamo tipske enote, ki jih bomo izdelovali serijsko, saj je nesmiselno proizvajati tipske proizvode v posamični ali maloserijski proizvodnji.
• Prednosti standardizacije in tipizacije
• v proizvodnji
– sta osnovna pogoja za množinsko in velikoserijsko proizvodnjo,
– ni velikih potreb po spreminjanju procesa, menjavi orodja, omogoča kratek
pretočni čas, ipd. – delavci se hitro priučijo enakim oziroma podobnim
nalogam,
– omogoča cenejšo in enostavnejšo pripravo proizvodnje,
– možna je lažja in preciznejša kontrola kvalitete itd.
• v razvoju
– zaradi manjšega asortimenta proizvodov omogoča popolnejše konstrukcije,
– na razpolago je že veliko standardnih delov in rešitev,
– omogoča hitrejšo izbiro proizvoda.
• v nabavni službi
– enostavnejše nabavljanje materiala, ker mora imeti material standardne
karakteristike,
– zoži se količina in asortiment materiala in tudi dobaviteljev,
– zmanjšajo se logistični stroški (transportni stroški),
– manjše so zaloge v skladišču.

16. Naštej mednarodne standarde in nekaj internih in panožnih standardov

Mednarodni standardi
(WTO – World Trade Organization)
ISO (za vsa področja razen elektrotehnike)
IEC (The International Electrotechnical Commission – za področje elektrotehnike).
ITU (Mednarodna zveza za telekomunikacijo). Interni standardi
ISKRA standardi,
– IBM standardi,
– vojaški standardi (NATO)
Panožni standardi -AD (nemški standardi za tlačne posode),
– ASTM (ameriška družba za metode testiranja in preizkušanja materialov),
– DVGW (nemški standardi za plin in vodo),
– VDI (nemški standardi za strojništvo).

17. Naštej cilje slovenske nacionalne standardizacije in njena načela

• Cilji
-zagotavljanje kakovosti proizvodov, procesov in storitev z opredelitvijo njihovih
značilnosti, ki določajo zmožnosti, da zadostijo določenemu namenu,
-zviševanje ravni varnosti, varovanja zdravja in življenja ter varstva okolja,
-zagotavljanje smotrne izrabe dela, materiala in energije pri izdelavi in menjavi
proizvodov,
-izboljšanje proizvodne učinkovitosti z obvladovanjem raznolikosti, združljivosti in zamenljivosti,
-pospeševanje mednarodne trgovine s preprečevanjem ali odpravo ovir pri trgovanju, ki izvirajo iz neutemeljenih razlik pri poslovanju na nacionalni ravni.
• Načela
-pravica do prostovoljnega sodelovanja in prispevanja vseh zainteresiranih pri pripravi in sprejemanju slovenskih nacionalnih standardov ter prostovoljne u porabe slovenskih nacionalnih standardov,
-konsenza, ki pomeni načelno strinjanje pomembnega dela zainteresiranih o vsebini slovenskih nacionalnih standardov,
-preprečevanje prevlade posameznih interesov nad skupnim interesom zainteresiranih,
-preglednosti dela in javne dosegljivosti slovenskih nacionalnih standardov,
-medsebojna usklajenost slovenskih nacionalnih standardov,

18. Opiši naloge in cilje slovenskega inštituta za standardizacijo

• Naloge
-pripravlja, sprejema, izdaja in vzdržuje slovenske nacionalne standarde ter druge dokumente s področja slovenske nacionalne standardizacije,
-vodi register slovenskih nacionalnih standardov,
-predstavlja interese slovenske nacionalne standardizacije v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo,
-zbira, ureja in posreduje standarde in druge dokumente s področja standardizacije v skladu s programom dela
• Cilji
-zagotavljanje varnosti,
-varovanje zdravja in življenja,
-varstvo okolja,
-zaščita interesov potrošnikov

19. Opiši postopek nastajanja slovenskih standardov

-Pisna pobuda (podjetja ali druge pravne osebe, upravni organi, posamezniki
lahko je priložen delovni osnutek standarda
-Pobudo obravnava TC
-Potrdilo osnutka
– PSIST. dobi osnutek status predloga standarda
Predlog standarda mora biti vsem dosegljiv
– Rok za vložitev pisnih pripomb znaša najmanj 30 dni od dneva objave. Te pripombe obravnava TC
-Pregled standard lektorsko in tehnološko
-SIST se izda kot posebna publikacija
– Slovenski nacionalni standard je avtorski dokument in je zato deležen pravnega varstva na podlagi predpisov o avtorskih pravicah.
-SIST se lahko sprejme kot izvirni slovenski standard ali na podlagi privzema mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standarda.

20. Opišite postopek akreditacije

• Akreditiranje je strokovni postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba s podeljeno akreditacijsko listino formalno potrdi usposobljenost nekega organa za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti.

21. Opišite postopek preizkušanja in kalibriranja

• Preskušanje je opravljanje enega ali več preskusov, s katerimi se po točno določenem specificiranem postopku določi ena ali več karakteristik danega proizvoda, procesa ali storitve.

22. Opišite postopek certificiranja

• Certificiranje je dejanje, ki ga izvaja tretja stranka (ne kupec in ne prizvajalec), ki mora biti akreditirana, in s katerim se dokazuje, da je zagotovljeno primerno zaupanje, da natančno določen proizvod, proces ali storitev ustreza zahtevam, specificiranem v določenemu standardu ali drugem normativnem dokumentu

23. Opiši korake do znaka CE

1. Poznavanje proizvoda
2. Sestava tehnične mape (opis, zasnova, preračuni, navedba direktiv, inf. o spremembah)
3. Pripravimo in zapišemo izjavo o skladnost(izjava, da proizvod ustreza vsem zahtevam vseh ustreznih smernic)
4. Označimo izdelek (navodila za vgradno in uporabnika)

24. Opiši tehnično zakonodajo s področja gradbenih proizvodov

• Za področje gradbenih proizvodov je specifično, da se srečujemo še z obvezno uporabo tehničnih specifikacij in s tem harmoniziranih standardov ter tako tudi z obveznim zagotavljanjem Certifikatov o skladnosti. Zakon tudi opredeljuje podeljevanje tehničnih soglasji gradbenih proizvodov.
• Gradbeni proizvodi se smejo dati v promet samo, če ustrezajo svoji nameravani uporabi, kar pomeni, da imajo take lastnosti, da bodo gradbeni objekti, v katere so vgrajeni, če so ti pravilno projektirani in grajeni, izpolnjevali, s predpisi o graditvi gradbenih objektov, določene bistvene zahteve.

25. Opiši postopek deklariranja in označevanja proizvodov in naštej nekaj znakov za označevanje

Deklariranje proizvodov je postopek, s katerim se na proizvodu, njegovi embalaži ali na kakšen drug ustrezen način (deklaracijski lističi ipd.) navedejo podatki :
-za identifikacijo proizvoda,
-za njegovo usklajenost s standardi ali predpisi,
-karakteristikah,
-proizvajalcu oziroma tistem, ki daje proizvod v promet.
Znaki za označevanje
-CE -EMC
-Keymark -ENEC

26. Opiši sistem vodenja kakovosti po SIST ISO 9001:2000

• Ta standard specificira zahteve za sistem vodenja kakovosti. Uporablja se takrat, kadar organizacija:
-mora dokazati svojo sposobnost, da dosledno dobavlja proizvode, ki izpolnjujejo zahteve odjemalcev in zahteve ustrezne zakonodaje,
-namerava izboljšati zadovoljstvo odjemalcev z učinkovito uporabo sistema, vključno s procesi za nenehno izboljševanje sistema in zagotavljanje skladnosti z zahtevami odjemalcev in ustreznimi zahtevami regulative. Ta standard spodbuja prevzem procesnega pristopa pri razvijanju, izvajanju in izboljševanju učinkovitosti sistema vodenja kakovosti, z namenom, da bi se z izpolnjevanjem zahtev odjemalcev povečalo njihovo zadovoljstvo.

Do YOU Know How You Got Here?

Learn how to create websites like this, rank them on the 1st page of Google, and earn money online!
SUBMIT